Planinsko društvo Horjul $this->page_title

Planinsko društvo Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul

Lazarji osvojili Kamniški vrh

8. julij 2012
Ob cesti za Brnik smo še počakali Nušo in opazovali lepo čisto jutro.
Namesto predvidenega izhodišča na Kriški planini smo se zadovoljili s parkiriščem malo nižje ob planini Jezerce.
Jutranji vzpon na Kriško planino je bil za ogrevanje.
Pogledi so segali na Gospinc in Krvavec.
Nič ni bilo z vožnjo na Kržišče in smo morali kar peš okoli njega dol na Kamniški vrh.
Dobro jutro so nas vljudno pozdravile, mi pa nič.
Naša najvišja točka, Kamniški vrh je kakih 200 m nižje.
Tudi ta steza je bila videti malce zapuščena, ampak še vedno mnogo boljša od tiste za Stegovnikom.
Za nekatere zajtrk. Tu naj bi bilo še eno križišče.
Svet se je odprl, za 15 minut klanca smo pa potem imeli na naš cilj.
Posebej za nas so se pripravili.
Kamniški vrh.
Oči pritegnejo male gladiole in cvetoči travniki.
Kar paše tale senca na vrhu.
Počasi se vsi zberemo.
Oči so se pasle pa še bolj srca, kot noge hitijo.
Za nas je bilo še dovolj prostora.
Drugi bližnji vrh je Kržišče, prišli pa smo iz sedla, ki je za Kržiščem.
Za tiste, ki so že pozabili, kako znajo travišča lepo cveteti.
Turška je bila, kranjska se je pa skrivala (lilija).
Na planini Osredek zastonj čakamo lipov čaj.
Zaupne besede.
Iz planine Osredek se vzpnemo še naprej okoli Kržišča in pridemo na gozdno cesto.
Pogled proti Stahovici.
Pa seveda na naš cilj.
Rudi je celo pot občudoval gradbeno sposobnost mravelj, za tem primerkom bi se pa Tone lahko skril.
Pridemo na asfalt in se prepustimo markacijam, ki nas vodijo nazaj do avtov.
Klanec, ki je bil za nami pa ni bil tako planiran, pa smo ga vseeno premagali.
Sedaj smo pa že tik pred planino Jezerce, turški nageljni nas že pozdravljajo.
Ve se, kdo je Jezerce prvi našel.
Vzorec, ki daje ime planini.
Pri Ambroževcu pa smo šli potem pogasit žejo.
Še pridemo nazaj, smo zadovoljni zaključili izlet.
Prehojena pot na Kamniški vrh.
Domov Navzgor