Planinsko društvo Horjul $this->page_title

Planinsko društvo Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul

Tabor 2010 - Lovrenc na Pohorju

24. - 28. junij 2010
Letošnje spanje v šotorih smo si zamislili visoko nad Lovrencem na Pohorju, daleč stran od vsakdanjega hrupa.
K vsakemu taboru sodi tudi zastava, da se ve kdo smo.
Komaj smo se utaborili, se je že zmračilo.
Niko se podi za otroki. Le kaj mu bo kuhalnica v roki?
Zjutraj smo si ogledali "njivo", ki so jo naredili naši predhodniki - divji prašiči.
"Mmmmm, kako so dobre borovnice."
"Kako sem lep, ko sem obrit!"
In že je tu prva tura - cilj Klopni vrh.
Pogled proti dolini
Nič ne jokaj, saj je samo en majhen žulj. Takoj bomo odrezal nogo.
"Smo vsi? Lahko gremo naprej?"
Bila je huda mravljica, po svetu je hodila...
Mravlje in mravljice, povsod jih je bilo polno.
"Au, me že pikajo!"
Postanek pri koči na Klopnem vrhu
Pametno razmišljanje
Klopni vrh brez klopce in brez razgleda
Po Pohorju teče polno potočkov in marsikaterega je treba preskočiti. Od vseh naših tabornikov ni niti eden padel v vodo. Slabo za fotografa.
Tiho jezero na Pohorju, v ozadju pa glasni taborniki.
Narava kar sama poskrbi za recikliranje
Če bomo kar naprej počival, ne bomo nikamor prišli.
Bo tokrat kdo padel v vodo?
"Ali ima kdo kakšen priboljšek?"
Kar naenkrat se pojavijo motorizirani sprehajalci
"Saj sem vedela, da imaš nekaj sladkega za pod zob."
Le kam se je zazrl?
Hodimo že precejšen del dneva in noge postajajo težke.
Lovska preža in nabiranje borovnic
Tudi za rekreacijo se je našel čas
Pia in Rebeka se preizkušata v barvanju
Medtem pa v štabu delajo plan za naslednji dan
Ob tabornem ognju čakamo na večer
Se kdo spomni filma "Ko to tamo pjeva?"
Cilj naslednjega dne: Gori, doli, naokoli (Lovrenška jezera)
Še dobro, da je veliko markacij
"Bobi, a je še daleč?"
Prvi so že na cilju - razgledni stolp ob Lovrenških jezerih
Mojca je takoj poskrbela za čistilno akcijo okoli stolpa
Ko smo bili tu pred meseci, je bil še sneg
Marost na vrhu hriba
"Ima kdo kopalke?"
Kam pa sedaj?
Preverjali smo kakovost izdelanih tabel
Tudi če ne bi bilo markacij, steza je dovolj vidna
Treba je izkoristiti štuporamo, dokler sta še pri volji, da naju nosita.
Kar počasi, se nikamor ne mudi
... pa še malo arnike...
To je pa že blizu vrha Rogle
"Naredi špago, da bo Tinkara lažje pila."
Spet mal počitka - zgornji del Rogle
"Boš enga?" Ni čudno, da mleko nima več okusa po mleku.
Močan veter ni bil ovira za nogometaše
Cvetoče smučišče
Treba je na razgledni stolp, da bomo kaj videli.
"Drži me, da me ne odpihne!"
Uh, kako je globoko
Ob koči na Pesku so otroci jezdili ponije
Kdo koga gunca?
Mmmmm, to bo nekaj. Pa še draga ni bila ta Pohorska omleta. Verjamete?
Mlekarice so prodajale mleko
Analiza današnjega pohoda ter ugotovitev, da smo spet prehodili kar precej kilometrov.
Spet smo pozabili recept za palačinke. Nič zato, saj vedno delamo na približno.
Primi, vrzi, obrni, ujemi... Ups!
Pohit, nam že kruli v želodcih.
"Boš z marmelado, z nutelo, medom,...?
Glavni šotor se počasi prazni, gremo vsak v svojega, da bomo poslušal sove.
Janez je zakonsko ležišče zamenjal za trde deske. Pa niti niso bile tako trde, saj je zjutraj veselo kikirikal.
Poglej te novomašnike, kako su luštkani. Kar škoda jih je.
Zdaj že vsak otročaj zna tarok
Mladino je bilo treba zaposlit, zato so se udeležili likovne delavnice na temo "Življenje v taboru"
Nagrajenci pred svojimi razstavljenimi deli (lahko si jih ogledate v pisarni)
Smo mislili, da je nedelja dan za počitek, pa smo se zmotili.
Pričetek ture gre navzdol, to pomeni zaključek bo navzgor. A se vodiču nič ne smilimo?
Jaka je takoj izkoristil prevozno sredstvo
Kam pa sedaj? "V senco!," je nekdo rekel.
Klobučki in slamniki, samo da ne žge v bučo.
Jo kdo pozna?
Če je motivacija, potem še kar gre. Otroci bi še, pa "tastar" ne moremo.
"Pa pridi iz zapora, če moreš!"
Mmmm, kako so dobre jagode.
V kolono po eden po spolzki stezici, blato preskoči, ati, ti pa drži moji nožici.
Joži je spet prva. Saj bi šla bolj počas, pa noge kar same grejo.
Otroci so spejeli sklep: nič več navzgor, samo še navzdol.
In tako ni kazalo drugače, kot da eni gredo v dolino, ostali pa do vrha do cerkvice.
Tukaj smo pustili rože, ki so jih otroci nabrali med potjo.
Pot do Sv. Ignacija
Zob časa je načel zunanjost (cerkve).
Hlebov vrh in cerkev Sv. Ignacija
Detel markacist
Med potjo v dolino
"Kar lepo v vrsto, pa brez prerivanja prosim."
Napočil je čas pospravljanja. Še otroci so pomagal.
"Je krompir že pečen?"
Tisti, ki smo ostali do ponedeljka, smo si ogledali lepote Mozirskega gaja.
So to bodoči strojevodje?
Mavrica (pod levim delom je menda zakopan zaklad)
Posnetek z razglednega stolpa
"Zna kdo vozit?"
Pri zadnjem kolesu je izhod
Kar pobožaj jelena, samo na roge pazi.
Mozirski gaj
Imajo tudi mlin, staro žago, čebelnjak...
Za konec pa Ančka pravi: "Jaz bi tudi imela tak ribnik. Pa voda bi tekla, pa ribce bi ble, velike in majhne,..." No, potem smo se pa odpeljali nazaj proti domu v realnost.
Domov Navzgor