Planinsko društvo Horjul $this->page_title

Planinsko društvo Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul

Kaldanija - Katoro

3. marec

Izpeljali smo lep izlet po Istrski planinski poti v njenem začetnem delu.

Ne zgodi se vsak dan, da je udeležencev več kot pa je sedežev na avtobusu. Našo turo smo začeli v kraju Kaldanija.
Kar lepa skupina nas je in za začetek gremo po trasi Parenzane.
Zaradi avtoceste je tu sedaj edini možen prehod na drugo stran.
Pod Markovcem, kjer smo zadnjič zaključili »demo« verzijo, je bil določen čas za zajtrk.
Sedaj nabirajo energijo.
Proti vrhu Markovca. Začuda je mladina v ospredju, čeprav tu ni klinov in zajl.
Na vrhu Markovca z neverjetnimi 162 m nad morjem.
Na nasprotni strani, čez mejo, se vidijo zaselki nad Sečovljami in celo Triglav v ozadju.
Sečoveljske soline, letališče, Portorož, Julijci...
Nagledali smo se lepot Slovenije.
Za boljši razgled se je bilo potrebno povzpeti.
Pogled iz stolpa.
Iz Markovca se pot spušča navzdol čez ostro kamenje in med gostim grmovjem, tako da je treba kar paziti. V ozadju reka Dragonja in njeno sporno področje.
Nerodni del poti smo premagali, naprej gre malo hitreje.
Zopet na Parenzani, ki gre proti Kanegri. Na tej cesti je potrebno paziti na kolesarje (kolesarji pa pravijo, da morajo oni paziti na pohodnike).
Razgledišče ob poti. Vidi se predvsem na našo stran na področje okoli Sečovelj.
Zob časa pa kar grize in grize ter spreminja podobo področju, ki je nekoč preživljalo marsikatero družino.
Ustavimo se ob tabli in ogledujemo prehojeno pot in ugotovimo, da smo šele na polovici.
Pred razcepom naredimo malo odmora da se preštejemo pred nadaljevanjem.
Seveda je potrebno še malo pomalicat.
Makadamska pot je bila kar malo utrudljiva, nadaljujemo v smeri za Romanijo in Umag.
"Kam tako priganjaš, kaj ne vidiš da še malicam!"
Počitniških prikolic in ostale dopustniške navlake, ki nikoli več ne bo služila svojemu namenu, je bilo ob poti kar nekaj.
Pridemo do naselja Zambratija. Sedaj pa samo še navzdol do vode.
Zagledamo morje in naprej se nam več ne da. Plaža popolnoma prazna, tako da smo si jo za nekaj časa prisvojili.
Otvoritev kopalne sezone. Eni bosi, drugi v bundah.
Že precej sestradani se zapeljemo v Kaštel na toplo malico. Piva ene vrste je zmanjkalo, drugega niso imeli, pa smo morali biti zadovoljni s tretjo vrsto.
Želodčki so napolnjeni in potrebno je na zrak.
Pred odhodom domov si ogledamo še ostanke ruševin nekdanjega gradu nad Kaštelom. Še malo, pa tudi tega ne bo več.
Z vrha grička pogled na mejni prehod Dragonja.
Naše pešačenje se je tu zaključilo.
Na poti domov se z avtoceste vidi edina vetrna turbina pri nas.
Nanos pa bo počakal za kdaj drugič.
Naše poti je bilo dobrih 14 km.
Domov Navzgor